Prvič sem prišla v Breginjski kot in vasico Robidišče davnega leta 1999 – kot študentka prostovoljka na mednarodnem delovnem taboru. In začarala me je divjost, pristnost, drugačnost od tistega, kar sem poznala do takrat. 

Robidišče je zame in za našo družino poligon in prostor, kjer se vračamo k sebi in tako lepi in včasih tudi kruti naravi. Kjer iščemo meje zmožnega, ustvarjamo in razvijamo svoj kreativni duh. 

Čutimo odgovornost, da ohranjamo tradicije in dediščino naših prednikov v tej danes skoraj že izpraznjeni vasici.